V naših krajih si pod besedo izba predstavljamo sobo v stari kmečki hiši. Beseda pa je k nam pravzaprav prišla iz Rusije, kjer izba imenujejo kmečko hišo na podeželju, pri nas bi podobnim zgradbam rekli brunarice. Izbe so danes, skupaj z babuškami, vodko in kučmami prava ruska ikona.
Izba izhaja iz časov fevdalizma, ko so fevdalni gospodarji vladali preprostemu kmečkemu prebivalstvu. Kmetje so imeli takrat malo materialnih dobrin, zato so si domovanje uredili s tistim, kar so imeli pri rokah. Rusi imajo na srečo lesa v izobilju, zato je bilo logično, da bo revno prebivalstvo najprej poseglo po tem naravnem bogastvu. Tako kot so alpske brunarice narejene iz najbolj razširjenega drevesa, smreke, je izba narejena iz bora, ki ga je v zahodni Rusiji na pretek. Borova debla so zato preoblikovali v brune in jih uporabili kot osnovo za svoje domovanje. Pri gradnji izb niso uporabljali nobenih kovinskih orodij, saj je bila kovina v starih časih zelo draga. Brune so preprosto zvezali skupaj z vrvjo, vrzel vmes pa so zapolnili z rečno glino. Vso ostalo opremo so naredili s pomočjo preprostih sekir.
V središču izbe je bila ruska peč – za tovrstne peči je značilno dolgotrajno ohranjanje toplote. Peč je služila tako za kuhanje hrane kot tudi za gretje izbe. Ruske brunarice so znane tudi po številnih rezbarijah, ki so jih gospodarji postavili pred vhod. V duhu značilne ruske vraževernosti, pa je še ena posebnost njihovih izb – pod vsak kot svojega domovanja so zakopali kovanec, volno in kadilo, saj naj bi ti predmeti prinašali sreči.
Preberite si tudi kako so brunarice oblikovane in zgrajene.